Kobariški Stol

Uf, kdaj je že zrasla ideja na Alkotovi glavi, da bi šli na s kolesi (lokalci raje vidijo, če se hrib imenuje samo Stol). Možno celo, da cca 8 let nazaj. Takrat smo še gledali serpentine, ki vodijo po južni strani iz vasi Sedlo pred Breginjem.

V teh letih Parajumpers Jacka Kodiak pa se je tura s pomočjo interneta in drugih virov izoblikovala malo drugače. Izhodišče nam je bila prijetna naselbina Trnovo ob Soči. Od tam pa po glavni cesti do Žage. To je 8 km bolj ali manj ravninske vožnje in kot bi mignil smo se že slačili na Žagi. Pa ne do nazga. Naslednja postaja nam je bila Učja. Pri vzponu na ta prelaz pa je že bilo treba prestaviti v nižje prestave. Nikakor pa ni bilo prestrmo, pa še cesta je lepo asfaltirana. Hkrati pa se odpirajo pogledi proti Skutniku in še dlje proti Kaninu. Tako, da si ob prijetni družbi kar prehitro na Učji, kjer je potrebno spiti pivce. Pravzaprav je bilo pivce potrebno spiti na vsaki postaji.

Sledila je »glavna etapa« proti Stolu in sicer z vmesnimi postajami, kjer smo se malo okrepčali in odpočili noge. Tako sta sledili lovski koči med Tibeljcem in Humom ter zelo lepo z razgledom locirana koča pri Starih hramih. Super je bilo, ker Philipp Plein Pas Cher so bili ti vmesni cilji tako razporejeni, da je bil vsak za kanček krajši kot prejšnji. Vse od Učje smo gonili po makadamu. Prehitevali in srečevali so nas kombiji kateri so vozili jadralne padalce na »vzletišče«.

Veter je zapihal in zagledali smo kombije in bili smo na grebenu, kjer se je naša »švicarska« pot v večji meri končala. Najbolj zagnani smo odšli še peš na vrh stola (40min) drugi pa so si privoščili en daljši počitek pred tistim najlepšim. To je bil spust po grebenu oziroma tik pod grebenom po desni strani. To je bila res lepa vožnja z zmernim spustom in lepimi razgledi. Znašli smo se na bivaku Hlek nato pa pot nadaljevali proti Starijskemu vrhu. Pred tem vrhom smo našli neko povezavo, kjer je bilo treba nesti kolesa (temu se tako ali tako ne bi izognili), a je bila kratka in pripeljala nas je na dobro makadamsko cesto. Sledilo je še nekaj ovinkov en blag padec in že smo sedeli v lokalu ter srkali pivo.

Rit je malo bolela, roke so se od makadamske ceste  tresle še par dni, se ja pa vseeno splačal.

Udeleženci: Alko, Gordy, Karla, Martin, Patricija, Šuškovc, Žvižg.

Šuškovc

Zemljevid in opis ture drugih udelešancev iz strani , si v obliki pdf datoteke preberite .


En odgovor na “Kobariški Stol”

  1. Angelca pravi:

    Dobri ste res!!! Jaz ne vem, če bi zmogla tako turo oz. bi mogla imeti malce priprav 🙂