Je Mesar že ene tri leta govoril, da bi lahko šli enkrat na Jalovec. No to soboto je bila ena možnost glede časa in vremena. Šuškovc je nama z Mesarjem še zrihtal nove Alpinske testne čevlje (hvala lepa) in dvomov kam bi šli ni bilo več. Ekipca petih – midva z Mesarjem, Tinca, Angelca in Ana smo se odpravili v soboto popoldne v Tamar, kjer smo prespali. Zjutraj ob šestih smo se vsi skupaj polni energije odpravili na pot. Mesarju, Tinci in meni je bil cilj vrh gore, Angelci in Ani pa Kotovo sedlo. Mi trije smo tempo kmalu pojačali, odšli naprej na Kotovo sedlo in proti vrhu. Pred njim je bilo cca dve urci poštenega plezanja, zajl, klinov in precej izpostavljeno. Po eni strani sem bil kar zadovoljen, da nismo punci, ki sta šli počasneje zvabili v te skale. Pridemo na vrh in se po tehtnem premisleku in posvetovanju za sestop odločimo preko Jalovške škrbine. Kmalu ob začetku sestopa zaslišimo Angelco, ki vpije “Mesaaaaar”. WAW. Pa kje sta vidve? Vidve bi morale obrniti na Kotovem sedlu. Pa nista. Pozneje sta objasnili, da jima je bilo v veselje plezati po zajlah, samo da ni melišča, kakor ob začetku. OK, sem si mislil, če sta prišli do tukaj, potem res ni krize. Skupaj smo se potem vračali mimo Jalovškega ozebnika, do koder ni bilo problema. Pot skozi ozebnik je bila zaprta, zato smo nadaljevali okrog Goličice na Jalovško škrbino. Ni bilo veliko zajl, sami klini, precej izpostavljeno, zato smo napredovali precej počasi. Zadnji problem je bil še prečkanje snega v spodnjem delu Jalovškega ozebnika. Rešili smo ga tako, da je Mesar vstopil na njega nekoliko višje, preskočil razpoko in nas nekoliko nižje potegnil na sneg. Ob vrnitvi smo bili vsi izčrpani (13 ur hoje) in hkrati srečni da smo se vrnili brez poškodb. Sicer pa je res težko reči katera pot je zahtevnejša: čez Kotovo sedlo ali Jalovško škrbino. Obe sta precej izpostavljeni. Kakorkoli, super izlet smo imeli.
Tako. Pa sva doma. Skupno sva naredila 3800km in prečkala 12x državne meje. Načeloma nama je bivša juga pustila zelo zanimive in mešane spomine. Črna Gora se počasi pobira s turizmom, saj imajo prekrasno obalo in na severu prekrasne hribe in kanjone. Albanija je še vedno v precej razsulu s katastrofalnim prometom, čeprav so v zadnjih letih zgradili precej novih cest. Makedonija pa je še precej zaostala država z Yugoti, stoenkami in bolhami na cestah. Sicer pa je nadaljevanje potovanja potekalo takole:
Letosnji dopust je prisel precej presenetljivo, pa vendar nam sedmi dan potovanja poteka precej po planih. Trenutno smo v Grciji. Vsa zadeva pa je potekala nekako takole:
Tako. Po Toulousu smo se najprej odpravili na ogled najvišjega viadukta na svetu – Viaduc de Millau. Naredili smo manjši ovinek po francoskem podeželju, kar je bilo zelo prijetno. Vmes nam je še guma počila, katero so naši mojstri zamenjali brez problemov. Sam viadukt je res spektakularen in smo bili vsi zadovoljni, da smo se odločili za ta ogled. Pot smo nadaljevali proti obali. Najprej smo se ustavili v Cannes-u, prestolnica evropskega filma. Ogromno blišča in dragih avtomobilov. Prenočili smo v prelepem obmorskem kraju Nica. Zadnji dan potovanja smo si ogledali ta kraj in se mimo Monaca odpravili proti domu.
Res je, da se do sedaj nismo še nič javili, vendar imamo zelo naporen urnik in zaenkrat poteka vse po planu. Po nočni vožnji sta nas Mirko in Tomaž srečno pripeljala v Barcelono. Kombi imamo res fenomenalen in smo med potjo lahko kartali in zato nam je 15 ur minilo precej hitro. Po nastanitvi v Barceloni smo si šli ogleadti glavna čudesa mesta, s tisto tavelko cerkvijo in centrom na čelu. Naslednji dan nas je čakal še Gaudi park in grad na hribu od koder je lep razgled na mesto in pristanišče. Nato smo se odpeljali do Andore. Samostojne gorske državice z ogromno trgovinami, kjer smo si privoščili pavzo in večerjo. V Toulouse smo prišli precej pozno, vendar smo si vseeno privoščili kratek izlet po mestu in pijačo. Danes zjutraj smo šli najprej na ogled tovarne Airbus, kar je bil tudi naš glavni cilj. Tura je v celoti potekala v francoščini tako, da smo mi le bolj gledali kot poslušali. Najprej so nas odpeljali v eno sobo, kjer je bila demonstracija prvega leta z letalom A380. Nato smo se odpeljali v halo, kjer izdelujejo ta največja potniška letala na svetu. Zelo zanimivo. Drugi del pa je bil namenjan letalu Concorde, katerega smo si ogledalo iz vseh strani in od znotraj. Danes popoldan smo si pogledali še center mesta Toulouse in sedaj malo počivamo v našem hotelu. Za enkrat nam ni nič hudega in jutri se odpravimo novim dogodivščinam naproti. Pozdrav vsem!
Danes zvečer se pomembnejši del ekipce Snih Ciu Lit odpravlja v Toulouse na strokovno ekskurzijo. Gremo na ogled tovarne Airbus, kjer si bomo ogledali izdelovanje največjega potniškega letala na svetu Airbus A380, zraven pa tudi ogled letala Concorde. Ker je pot za 5 dni precej dolga se bomo na poti tja ogledali še Barcelono in Andoro, na poti nazaj pa Nico in Monaco. Pri Avisu smo najeli kombi za 7 oseb, VW Multivan, črne barve, 2.5 TDI.
Sicer nisem glih kakšen kuhar, me je pa vedno zanimalo kako skuhati tak gost golaž. Sicer sem ga že večkrat kuhal v gmajni pri tabornikih, samo tisto je bilo bolj podobno krompirjevi juhi kakor golažu. In ker imam sedaj pač to možnost, sem se lotil projekta. Za osnovo sem vzel recept bjacky-ja, glavnino pa mi je razložil Bayo. Hvala lepa! Takole pa je to potekalo:
Smo letos zdržali dlje, kot lansko leto. Pojedli smo ves golaž, čeprav ga je bilo ogromno. Hvala Bayotu, ki ga je skuhal in Joklu, ki ga je pogrel. Na občni zbor je prišla tudi delagacija DSG-ja in uradno, zgodovinsko smo sedaj pobrateni društvi. Novi predsednik pa je Mauhca – ČESTITAMO. Sicer je bila razprava zelo pestra in podrobnosti si lahko ogledate v zapisniku.
Ali reklama za Škodo. Mi še sedaj ni jasno, zakaj sta nam brata Trček dala VIP karte. Hvala lepa še enkrat in če bi vedeli, da bo tako, se ne bi toliko najedli za kosilo. Vseeno smo preizkusili kranjske klobase, pršut, lignje, sir, vino, pivo in sladoled. Sicer je bila TEKMA zelo zanimiva, saj smo jih premagali kar z 10:1. Še prvi gol:
Zelo lepo uspela akcija! Udeležilo se nas je 11 članov, med njimi en zelo pridni mladoletnik. Tokrat smo bili krilo tabornikov pod Žvižgovim vodstvom. Čistili smo področje Raven. Najprej smo se lotili pobočja proti Žirovnici, kjer smo med drugim našli pol avtomobila. Nato smo se odpravili proti nam zelo znanemu vikendu, kjer smo med potjo našli odlagališče Pampersk. Za tem smo pospravili smeti okrog vikenda, nazadnje pa smo se lotili še divjega odlagališča pri kmetiji Oblak, kjer sta nam pomagala tudi gospodarja. TUKAJ si lahko pogledate zemljevid, s popisom divjih odlagališč, ki ga je Žvižg že prej pripravil.
Žvižgovo poročilo:
V imenu RZŽ, naše preljube občine in občanov, še najbolj pa v imenu našega Modrega planeta, klobuk dol pred vami, ki ste garali po grapah, vrtačah in bregovih in vlačili na kup umazanijo naših prednikov, pa tudi smeti naših znancev, sorodnikov, prijateljev… Smetenje po naravi, okolju je znak zaostalosti, take in drugačne, pa se naj tega zavedajo, kajti mi jih opazujemo… Pazite se paconarji!
Sicer pa je po mojih podatkih v organizaciji RZŽ ( SCL in drugi prijatelji-ce) pri akciji sodelovalo 41 ljubiteljev narave, bili pa smo na osmih koncih: ob cesti Žiri-Matjaževe kamre, v Ravnah (SCL), dve grapi in Goropekah- v bližini Šurka, pod Prebevčkom in v centru Goropek pa še v Opalah! Še posebej nas je navduševal Kamšk s svojo traktorsko Zverino! V Žireh je bilo skupaj prijavljeno okoli 290 čistačev+260 osnovnošolcev= 550udeležencev, pa Bohve koliko še neregistriranih! Za celo Slovenijo pa je podatek 245 000 udeležencev! Količine odpadkov? Hm, ogromne!
Zadnji komentarji